Language Lit proti LingQ

To je največja razlika. V LingQ se dotakneš besede in dobiš slovarske vnose ter namige, ki so jih shranili drugi učeči se. Hitro je in pri posameznih besedah svoje delo opravi.

V Language Lit se dotakneš besede ali cele fraze in dobiš prevod, napisan prav za ta stavek. Idiom ostane idiom, namesto da bi se spremenil v nesmiselno zmes besed. Beseda s tremi možnimi pomeni se vrne v tistem edinem, ki ga ta stavek zares potrebuje. Ni ti treba brati seznama definicij in ugibati, katera se prilega.

In ko želiš globlje, je vse tu, ob istem dotiku. Dobiš alternativne prevode, razčlenitev slovnice in razlago, zakaj stavek deluje tako, kot deluje, primere besede v drugih kontekstih ter nazorno slikovno pomoč, ki jo UI nariše na mestu, da ti beseda ostane v spominu.

Obe aplikaciji ti med branjem označujeta besede. Razlika je v tem, kaj to označevanje poganja. V LingQ status besede nastaviš sam: nova, učim se ali znana, in barve sledijo temu, kar si določil.

Language Lit to reši namesto tebe. Model strojnega učenja spremlja, kako ti gredo ponovitve, in napoveduje, besedo za besedo, kako verjetno se vsake od njih ta trenutek spomniš. Označevanje sledi tej napovedi, ne oznaki, ki si jo nastavil. Beseda, ki jo boš kmalu pozabil, zasveti, in ko se tvoj spomin nanjo krepi, označba bledi, dokler povsem ne izgine. Stran ti kaže tvoj resnični spomin, v živo.

Prav to ti prihrani čas. Ko sedeš k vadbi, dobiš besede, ki si jih zares začel pozabljati, ujete tik preden ti pobegnejo, in nobene od tistih, ki jih že znaš na pamet. Za ljubitelje razmaknjenega ponavljanja: to je pravi FSRS, najsodobnejši algoritem za razporejanje ponovitev, z dnevniki ponovitev za dokaz.

LingQ namesto tega razporeja ponovitve po fiksni lestvici. Beseda se vzpenja po vnaprej določenih intervalih, ko jo znaš: dan, nato tri dni, teden, dva tedna, mesec, in te stopnje so za vsako besedo enake. Ne napoveduje, kako dobro določeno besedo poznaš, zato se tiste, ki jih znaš dobro, vračajo po istem urniku kot tiste, ki jih tiho izgubljaš.

Lastne vsebine lahko prineseš v obe. V Language Lit prilepiš videoposnetek z YouTuba in bereš skupaj z zvokom, dodaš novičarski članek, EPUB, PDF (tudi skeniran, zažene se OCR) ali katero koli spletno stran.

Prav tako ne začenjaš pri prazni polici. Deljenje je velik del aplikacije: bereš lahko lekcije, ki so jih drugi učeči se objavili javno, in svoje objaviš za skupnost. Poleg tega je tu brezplačna knjižnica več kot 40 000 klasičnih knjig s Project Gutenberg, v vsakem jeziku, ki ga aplikacija podpira. LingQ ima večji katalog stopnjevanih lekcij, narejenih za učeče se, grajenih vrsto let, in če ti je prav taka knjižnica z ravnmi najpomembnejša, je to pošten razlog, da izbereš njega.

Branje je šele polovica. Language Lit ti vsako lekcijo prebere na glas z glasovi, ki resnično zvenijo kot človek, ne z robotsko sintezo govora, ki je po minuti nehaš poslušati. V LingQ so realistični glasovi zaklenjeni v višjem paketu Plus.

In lekcija ni nujno stena besedila. Dodaš lahko poljubno veliko slik, da zgodba oživi, ali pa naj ti UI ustvari celo ilustrirano lekcijo. V zgodbi, ki si jo znaš predstavljati, je lažje ostati.

Vsa aplikacija je prevedena v vseh svojih 33 jezikov, in vsak kontekstni prevod se vrne v jeziku, ki ga govoriš. Torej če tvoj prvi jezik ni angleščina, bereš, se učiš in ponavljaš v celoti v svojem jeziku, namesto da bi vse vodil skozi angleščino, kot to od tebe tiho pričakuje marsikatero orodje.

Sliši se kot malenkost, dokler ne postane tvoja vsakdanja izkušnja. Meniji, slovnične opombe, razlage in prevodi pridejo v jeziku, v katerem zares misliš. Za ljudi, ki niso naravni govorci angleščine, je prav to pogosto ves razlog, da orodje obdržijo.